Skupna znanstvena bibliografija raziskovalcev CMI (31. 1. 2020)

Nekaj vidnejših raziskovalnih dosežkov centra:

• BELLOTTI, Elisa, KRONEGGER, Luka, GUADALUPI, Luigi. The evolution of research collaboration within and across disciplines in Italian academia. V: Presentation and poster abstract. Huntington: International Network for Social Network Analysis, 2016. http://insna.org/sunbelt2016/wp-content/uploads/2015/09/Sunbelt2016abstracts.pdf.
  V sociologiji znanosti je veliko pozornosti posvečene študiju znanstvenih omrežij generiranih iz bibliografskih zbirk – predvsem omrežjem soavtorstev in citatov med znanstvenimi deli. V članku se sodelovanja med raziskovalci lotevamo iz nekoliko drugačne perspektive. Na podatkih o sodelovanju v raziskovalnih projektih raziskujemo prednosti, omejiteve, produktivnost in težave, prisotne pri interdisciplinarnem sodelovanju raziskovalcev, ki ga v veliki meri vzpodbujajo in zagovarjajo razdeljevalci javnih sredstev. V članku proučujemo dinamiko interdisciplinarnega raziskovanja v Italiji, merjenega s sodelovanjem pri raziskovalnih projektih. Analiziramo izvirne raziskovalne predloge skupine projektov v nacinalnem interesu, financirane s strani Ministrstva za univerze in raziskave v Italiji. Ključna raziskovalna vprašanja v predstavljenem prispevku so, v kakšnem obsegu je interdisciplinarno sodelovanje prisotno ter v kolikšni meri bi spremembe v javnem financiranju lahko vplivale na obseg interdisciplinarnega sodelovanja in ali so interdisciplinarni projekti deležni višjih finančnih sredstev v primerjavi z monodisciplinarnimi raziskavami. Rezultati raziskave kažejo, da se obseg interdisciplinarnega raziskovanja s časom zmanjšuje, kar je posledica zmanjšanja količine sredstev za raziskovanje v celoti, hkrati pa projekti, ki povezujejo raziskovalce različnih disciplin, prejemajo več sredstev od monodisciplinarnih projektov. Rezultat združevanja v skupine ne kaže jasne stabilne disciplinarne delitve – podobni vzorci sodelovanja raziskovalcev v disciplini in med disciplinami se pojavljajo v disciplinah s skupnim epistemološkim izvorom, ki si delijo kompatibilne raziskovalne pristope.
• CUGMAS, Marjan, FERLIGOJ, Anuška, KRONEGGER, Luka. The stability of co-authorship structures. Scientometrics, ISSN 0138-9130, 2016, vol. 106, no. 1, str. 163-186, ilustr. http://link.springer.com/article/10.1007/s11192-015-1790-4, doi: 10.1007/s11192-015-1790-4
• Članek naslavlja stabilnost bločnih modelov so-avtorskih omrežij v dveh časovnih obdobjih (1991-2000 in 2001-2010). Osredotoča se na razlike v velikosti in stabilnosti skupin raziskovalcev, ki med sabo na sistematičen način sodelujejo kot so-avtorji znanstvenih objav (centri). Na ravni znanstvenih disciplin so skupine raziskovalcev dobljene s pred-določenim bločnim modeliranjem s predpostavljeno bločno strukturo več-center—semi-periferija—periferija. Stabilnost centrov je merjena s prilagojenim popravljenim Randovim indeksom (ang Modified Adjusted Rand Index). Predpostavljena bločna struktura je prisotna v vseh analiziranih znanstvenih disciplinah. Povprečna velikost centrov je višja v drugem časovnem obdobju, prav tako pa je povprečna velikost centrov višja v naravoslovno-tehniških disciplinah, v primerjavi z družboslovnohumanističnimi disciplinami. Glede na povprečno stabilnost centrov med omenjenima skupinama znanstvenih disciplin ni statistično značilnih razlik. Kadar je (nižja) stabilnost centrov opredeljena skozi deljenje centrov, ne pa tudi skozi osip raziskovalcev na prehodu iz prvega v drugo časovno obdobje, se, med vedami, pokažejo statistično značilne razlike v povprečni stabilnosti centrov. V primerjavi z vedo Humanistika, je povprečna stabilnost centrov višja v disciplinah ved Tehnika in Medicina, kontrolirano glede na nekatere značilnosti disciplin in soavtorskih omrežij.
• FERLIGOJ, Anuška, KRONEGGER, Luka, MALI, Franc, SNIJDERS, T. A. B., DOREIAN, Patrick. Scientific collaboration dynamics in a national scientific system. Scientometrics, ISSN 0138-9130, 2015, vol. 104, no. 3, str. 987-1012, ilustr., doi: 10.1007/s11192-015-1585-7.
• V članku je obravnavana struktura in dinamika celotnega soavtorskega omrežija slovenskih raziskovalcev. Identificirani so ključni dejavniki, ki vodijo raziskovalce k sodelovanju, ter ključne razlike, ki se pojavljajo med različnimi znanstvenimi disciplinami oz. vedami. Za modeliranje dinamike v omrežjih sta uporabljena dva pristopa: model malih svetov in mehanizem preferenčne izbire (kumulativne prednosti). Analiza na popolnem soavtorskem omrežju celotne slovenske znanstvene skupnosti, zajetem v obdobju med leti 1996 in 2010, je izvedena z uporabo stohastičnega modeliranja delovanja posameznikov v omrežju. Rezultati potrjujejo visoko stopnjo grozdenja med raziskovalci v vseh disciplinah oz. vedah. Delovanje mehanizma preferenčne izbire je bolj kompleksno saj obstajata dve ključni razliki med skupinami disciplin. Prva je, da je v nekaterih disciplinah na nacionalni ravni prisotna notranja saturacija, ki zavira
  vzpostavljanje novih povezav med raziskovalci. Druga zadeva sodelovanje s tujimi avtorji, ki v naravoslovnih, tehniških, medicinskih in biotehniških vedah vzpodbuja vzpostavljanje novih povezav med raziskovalci na nacionalnem nivoju, medtem ko v družboslovju in humanistiki sodelovanje s tujimi avtorji zavira sodelovanje v domačem okolju.
• ŠKULJ, Damjan. Random walks on graphs with interval weights and precise marginals. International journal of approximate reasoning, ISSN 0888-613X. [Print ed.], Jun. 2016, vol. 73, str. 76-86, ilustr. http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0888613X16300184, doi: 10.1016/j.ijar.2016.02.008.
• V članku je obravnavan model slučajnih sprehodov na grafih z intervalnimi utežmi, ki so povezani z reverzibilnimi markovskimi verigami. Ta pristop je prvi doslej, ki poskuša modelirati reverzibilne markovske procese z ne v celoti podanimi verjetnostmi prehodov. V primerjavi z do sedaj znanimi modeli je predlagani model računsko bolj zahteven, saj množice porazdelitev, ki jih določa, v splošnem niso konveksne. V članku je obravnavano tudi računanje verjetnostnih porazdelitev po danem številu korakov. Pri tem je predlagan lokalni optimizacijski algoritem, ki učinkovito poišče lokalne optimume, med katerimi lahko iščemo tudi globalni ekstrem, ki je cilj optimizacije.
• PETROVČIČ, Andraž, PETRIČ, Gregor, LOZAR MANFREDA, Katja. The effect of email invitation elements on response rate in a web survey within an online community. Computers in human behavior, ISSN 0747-5632. [Print ed.], Mar. 2016, vol. 56, str. 320-329, ilustr. http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0747563215302405, doi: 10.1016/j.chb.2015.11.025.
• Spletne ankete se pogosto uporabljajo kot metoda zbiranja podatkov v
  raziskavah raznih spletnih skupnosti, vendar je le malo znanega o tem, kako vsebina vabil po elektronski pošti vpliva na stopnjo odgovora. Študija je preiskovala ali prisotnost elementov v elektronskih vabilih, ki vsebujejo sklic na avtoriteto, prošnjo za pomoč in/ali sklic na pripadnost skupnosti vplivajo na odgovore respondentov. Na osnovi raziskav s področja anketne metodologije in spletnih skupnosti je ta študija testirala tudi hipotezo, ki se nanaša na povezanost med aktivnost v spletni skupnosti in stopnjo (ne)odgovora. Raziskovalni načrt je vseboval polnofaktorski eksperiment na 2500 članih največje spletne zdravstvene skupnosti v Sloveniji. Rezultati pokažejo pomembnost prošnje za pomoč kot elementa, ki dviguje odzivnost na vabila po elektronski pošti. Rezultati tudi kažejo, da bolj aktivni uporabniki spletnih skupnosti bolj verjetno odgovarjajo na spletne ankete. Glavna ugotovitev študije je, da veliko elementov v vabilnem sporočilu ne izboljšuje stopnje odgovora, kar je pomembna informacija za raziskovalce in kogarkoli v splošnem, ki izvaja
  spletne ankete na osnovi seznama elektronskih naslovov.
• KOGOVŠEK, Tina, COENDERS, Germà, HLEBEC, Valentina. Predictors and outcomes of social network compositions : a compositional structural equation modeling approach. Social Networks, ISSN 0378-8733. [Print ed.], 2013, vol. 35, no. 1, str. 1-10, ilustr., doi: 10.1016/j.socnet.2012.10.002. [COBISS.SI-ID 31612253]
• Deleži neke celote, kamor spadajo tudi indikatorji sestave omrežja (deleži družine, prijateljev, sosedov itd. v omrežju), ležijo v omejenem prostoru, zaradi česar so možnosti uporabe standardnih postopkov statistične analize podatkov zelo omejene. Tovrstne podatke je potrebno predhodno transformirati, npr. z logaritmi. Prva tovrstna aplikacija (Coenders in drugi, 2011) z aditivno logaritemsko transformacijo je pokazala, da so podatki o sestavi omrežja nekoliko kakovostnejši, če podatke zbiramo z osebnim kot s telefonskim intervjujem. V članku je bila uporabljena druga transformacija
  (izometrična logaritemska transformacija), ki je to ugotovitev potrdila, hkrati pa so se potrdile tudi že nekatere druge vsebinske ugotovitve o
  omrežjih socialne opore. Prednost novega modela je v tem, da hkrati
  omogoča tako testiranje kakovosti merjenja (oziroma odstranjevanje vpliva merskih napak), kot tudi vsebinskih povezav med spremenljivkami. Dodatna prednost je v vsebinsko bolj smiselni in preprostejši interpretaciji izometrične logaritemske transformacije.
• ŽNIDARŠIČ, Anja, FERLIGOJ, Anuška, DOREIAN, Patrick. Non-response in social networks : the impact of different non-response treatments on the stability of blockmodels. Social Networks, ISSN 0378-8733. [Print ed.], Oct. 2012, vol. 34, iss. 4, str. 438-450, graf. prikazi, doi: 10.1016/j.socnet.2012.02.002. [COBISS.SI-ID 31119197]
• Pomembna naloga analize socialnih omrežij je iskanje ključne strukture omrežij. Bločno modeliranje je eden izmed postopkov za odkrivanje strukture omrežja. Podatki o socialnih omrežjih običajno vsebujejo različne tipe napak, vključno z manjkajočimi podatki, ki lahko povzročijo zelo resne probleme pri analizi. O občutljivosti bločnih modelov na napake je le malo znanega. Zato smo se v članku osredotočili na neodgovor akterja in ustrezne tretmaje. Njihov vpliv na rezultate bločnega modeliranja smo preučevali na simuliranih in realnih omrežjih. Uporabili smo množico ‘znanih’ omrežij, v katera smo vsilili napake neodgovora akterja in jih nato obravnavali z različnimi tretmaji. Na omrežjih z uporabljenimi tretmaji smo poiskali bločne modele in jih primerjali z bločnimi modeli omrežij brez napak. Uporabili smo kazalnika, ki prikazujeta ujemanje obeh razvrstitev akterjev ter ujemanje dobljenih bločnih struktur. Na bločni model imajo vpliv tako količina in vrsta neodgovora kot tudi uporabljeni tretmaji.
• DOREIAN, Patrick, LLOYD, Paulette, MRVAR, Andrej. Partitioning large signed two-mode networks : problems and prospects. Social Networks, ISSN 0378-8733. [Print ed.], 2013, vol. 35, no. 2, str. 178-203, tabele, graf. prikazi, doi: 10.1016/j.socnet.2012.01.002. [COBISS.SI-ID 31163741]
• Pri analizi označenih omrežij je bila pred kratkim uvedena posplošena
  uravnoteženost (relaxed structural balance), ki je bila prilagojena tudi za
  uporabo na označenih dvovrstnih omrežjih. V članku je uporaba pristopa
  razširjena na analizo velikih označenih dvovrstnih omrežij. Opisani so
  problemi in razviti novi pristopi za iskanje razvrstitev v velikih omrežjih.
  Narejena je bila primerjava z drugimi, že obstoječimi pristopi. Metode so
  bile preizkušene na nedavno zbranih podatkih glasovanj Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav je glavni poudarek v članku
  metodološki, so v članki nakazane tudi povezave med Heiderjevo teorijo
  strukturne uravnoteženosti z metodami, ki se razvijajo na področju
  mednarodnih odnosov.
• KRONEGGER, Luka, MALI, Franc, FERLIGOJ, Anuška, DOREIAN, Patrick. Collaboration structures in Slovenian scientific communities. Scientometrics, ISSN 0138-9130, 2012, vol. 90, no. 2, str. 631-647, tabele, graf. prikazi, doi: 10.1007/s11192-011-0493-8. [COBISS.SI-ID 30657885]
• V članku sta združena dva pristopa k modeliranju dinamike v omrežjih.
  Prvi pristop je razvit na področju fizike in matematike, od koder tudi prihaja formalna definicija modelov malih svetov in preferenčne izbire.
  Drug pristop temelji na sociološkem dojemanju procesa kumulativne
  prednosti in obravnava delovanje posameznikov znotraj omrežja. Podatki, na katerih temelji raziskava, zajemajo štiri znanstvene discipline, ki so del slovenskega sistema znanosti. Rezultati predstavljajo splošno topologijo analiziranih omrežij in specifične procese, ki to topologijo oblikujejo. Z združenima pristopoma k modeliranju smo ugotovili prisotnost strukture malih svetov v vseh analiziranih disciplinah in hkrati pokazali, da je model prederenčne izbire veliko bolj kompleksen, kot trdijo nekateri zagovorniki enostavnega avtonomnega mehanizma rasti omrežij.
• PETROVČIČ, Andraž, PETRIČ, Gregor. Differences in intrapersonal and interactional empowerment between lurkers and posters in health-related online support communities. Computers in human behavior, ISSN 0747-5632. [Print ed.], 2014, vol. 34, str. 39-48, tabele. http://dx.doi.org/10.1016/j.chb.2014.01.008, doi: 10.1016/j.chb.2014.01.008. [COBISS.SI-ID 32550237]
• Članek raziskuje, kako so različne oblike in intenzivnost participacije v
  spletnih zdravstvenih skupnostih (SZS) povezane z intrapersonalnimi in interakcijskimi razsežnostmi psihološkega opolnomočenja v SZS. Pretekle raziskave nakazujejo pomembne razlike v psihološkem opolnomočenju glede na oblike in intenzivnost participacije v SZS, pri čemer uporabniki, ki javno objavljajo sporočila v SZS običajno dosegajo višje stopnje intrapersonalnega opolnomočenja za razliko od uporabnikov, ki sporočila v SZS zgolj berejo. Ob enem pa je malo znanega o tem, kako je – pogosto zanemarjen – interakcijski vidik psihološkega opolnomočenja povezan z uporabo SZS. Znanstvena izvirnost pričujoče študije se izkazuje skozi oblikovanje teoretskega okvira in empirične potrditve hipotez, ki kažejo, da je za boljše razumevanje pomena participacije v SZS za psihološko
  opolnomočenje njenih uporabnikov pomembno razlikovati ne le med
  različnimi oblikami participacije, ampak tudi med intrapersonalnim in interakcijskim vidikom psihološkega opolnomočenja.
• Markovske verige v negotovosti z absorpcijo CROSSMAN, Richard, ŠKULJ, Damjan. Imprecise Markov chains with absorption. Int. j. approx. reason. Nov. 2010, vol. 51, no. 9, str. 1085-1099. (IF=2.09)
• V članku so obravnavane markovske verige z netočnimi parametri, ki so z gotovostjo absorbirane v absorbirajočem stanju. Primer so populacije, pri katerih je gotovo izumrtje, vendar se lahko zgodi, da se bo pred izumrtjem izoblikovala stabilna stacionarna porazdelitev na množici neabsorbirajočih stanj. V članku je dokazano, da se pod danimi pogoji regularnosti izoblikuje enolična pogojna stacionarna (posplošena) porazdelitev tudi, če parametri niso natančno poznani.
• Dva algoritma za iskanje razvrstitev glede na posplošeno uravnoteženost v označenih omrežjih BRUSCO, Michael, DOREIAN, Patrick, MRVAR, Andrej, STEINLEY, Douglas. Two algorithms for relaxed structural balance partitioning : linking theory, models, and data to understand social network phenomena. Sociol. methods res., Feb. 2011, vol. 40, no. 1, str. 57-87. (IF= 1.85)V članku avtorji primerjajo dva algoritma za iskanje razrstitev glede na posplošeno uravnoteženost. Prvi je optimizacijski algoritem, ki je vgrajen v program Pajek, je hiter in daje dobre rezultate, problem pa je, da ne zagotavlja globalnega minimuma. Drugi algoritem je novi algoritem ‘branch-and-bound’, ki je precej bolj počasen, dobljeni rezultati pa zagotavljajo globalni minimum. Izkaže se, da se uporaba obeh algoritmov ne izključuje, ampak s kombinacijo obeh pristopov dobimo garantirano najboljše rešitve in to zelo hitro.
• Socialna omrežja v Sloveniji: spremembe v tranzicijskem obdobju HLEBEC, Valentina, FILIPOVIČ HRAST, Maša, KOGOVŠEK, Tina. Social networks in Slovenia : changes during the transition period. Europ. societies. Dec. 2010, vol. 12, no. 5, str. 697-717 (IF=0.576)V procesu ‘tranzicije’ je prišlo do institucionalnih reform, ki so bile uvedene z namenom odprave socialističnega ekonomskega in političnega sistema. ‘Tranzicija’ pa je vplivala tudi na zagotavljanje blaginje. V članku se osredotočamo na socialno oporo neformalnih virov, t.j. egocantrična omrežja socialne opore, ki so pomemben element kakovosti vsakdanjega življenja. Raziskovalno vprašanje je naslednje: ali se trenutne vrste socialnih omrežij razlikujejo od tistih v 1980-ih? Na to vprašanje poskušamo odgovoriti z analizo in primerjavo podatkov o omrežjih socialne opore iz let 1987 in 2002.
• Raba komunikacijskih tehnologij kot strukturacijski proces: preiskovanje komunikacijskih portrtetov aktivnih uporabnikov PETRIČ, Gregor, PETROVČIČ, Andraž, VEHOVAR, Vasja. Communication technology use as a structuration process : exploring the communicative portraits of active users. V: FORTUNATI, Leopoldina (ur.), PETROVČIČ, Andraž (ur.). Interacting with broadband society, (Participation in broadband society, vol. 1). Frankfurt am Main: P. Lang, 2010, str. 47-72.Članek vpeljuje idejo aktivnega uporabnika, ki izhaja iz spremenjenih družbenih okoliščin vsakdanjega življenja, v katerih se posamezniki soočajo s številnimi komunikacijskimi tehnologijami. Koncept aktivnosti je umeščen v širši koncept strukturacijskega procesa, ki po eni strani prinaša priložnosti, po drugi pa omejitve za družbeno delovanje. Avtorji vpeljujejo konceptualne inovacije, ki se jih lahko nadalje razvija in uporabi za razumevanje aktualnih fenomenov kot so opolnomočenje, socialni kapital in socialna kohezija v kontekstu internetnih tehnologij in mobilne telefonije.
• Research groups’ social capital: a clustering approach.A.01 – ZIHERL, Petra, IGLIČ, Hajdeja, FERLIGOJ, Anuška. Research groups’ social capital: a clustering approach. Metodološki zvezki (Printed ed.), 2006, št. 3:2, str. 217-237, http://mrvar.fdv.uni-lj.si/pub/mz/mz3.1/ziherl.pdf. [COBISS.SI-ID 25332573]Članek je rezultat dela v okviru mednarodne raziskovalne skupine INSOC. Osrednje raziskovalno vprašanje, ki ga članek obravnava, je zveza med uspešnostjo mladega raziskovalca in strukturo ter odnosi med člani raziskovalne skupine, v katero je vključen. Analiza pokaže, da so najbolj uspešni mladi raziskovalci člani raziskovalnih skupin, ki so po svojem sestavu raznolike in katerih člani so med seboj povezani z različno močnimi vezmi, struktura skupine pa vključuje strukturne vrzeli.
• Generalized blockmodelingA.02 – DOREIAN, Patrick, BATAGELJ, Vladimir, FERLIGOJ, Anuška. Generalized blockmodeling, (Structural analysis in the social sciences, 25). Cambridge [etc.]: Cambridge University Press, 2005. XV, 384 strani., ISBN 0-521-84085-6. [COBISS.SI-ID 23375709]Znanstvena monografija, ki je prejela nagrado Harrison White Outstanding Book Award za leto 2007, obravnava eno najpomembnejših področij v analizi socialnih omrežij – bločno modeliranje. Pri tem gre za razvrščanje enot v omrežju, kjer so enote znotraj skupine enako ali zelo podobno povezane z enotami drugih skupin. V monografiji je bločno modeliranje posplošeno na različne enakovrednosti in tipe omrežij.
• Exploratory social network analysis with PajekA.02 – NOOY, Wouter de, MRVAR, Andrej, BATAGELJ, Vladimir. Exploratory social network analysis with Pajek, (Structural analysis in the social sciences, 27). New York: Cambridge University Press, 2005. XXVII, 334 str., graf. prikazi. ISBN 0-521-84173-9. ISBN 0-521-60262-9. [COBISS.SI-ID 23375197]V monografiji “Exploratory Social Network Analysis with Pajek” so predstavljeni osnovni koncepti analize omrežij in njihova uporaba v okviru družbenih ved. Avtorji obravnavajo številne aplikacije, ki so bile opravljene s programskim paketom Pajek. Programski paket Pajek, ki je delo slovenskih avtorjev, uporabljajo raziskovalci po vsem svetu za zelo različne namene. Mednje spada tudi analiza omrežij soavtorstev in spremljanje sprememb v omrežjih soavtorstev skozi čas. Predvideno je, da bo monografija v razširjeni različici kmalu izšla tudi v japonščini pri Tokyo Denki University Press.